Večkrat se posladkamo in si kaj spečemo za krajšanje časa. Sedaj smo že pravi mojstri.

Korak za korakom opazuješ,
z ničemer se ne obremenjuješ,
kot počasen posnetek se ti zdi,
saj nikamor se ti ne mudi.

Kot, da ustavil se je čas,
zažarel je tvoj obraz,
zasijale so oči,
kot v pravljici se zdi.

Poglej drevesa,
poglej nebo,
poglej cvetlice, ki cveto,
poglej to sonce,
ki zate sije,
s toplo odejo te pokrije.

 Pohod, več kot 8km dolg, od našega Zavetišča in do Homca je bil prečudovit, saj smo imeli sončno vreme.

Lotili smo se tudi peke potice. Uspela nam je s skupnimi močmi in z medsebojno pomočjo in sodelovanjem drug drugega.

Praznični čas je tudi pri nas. Izdelovali smo snope in obujali spomine na otroške dni, ko smo tekmovali kdo bo imel večji snop.