Novice s področja turizma

Slovenj Gradec – sinonim za kulturno središče?

  • 17 julij 2020
  • Število ogledov: 5275
Slovenj Gradec – sinonim za kulturno središče?

Zagotovo! Živa vez s preteklostjo in bogastvom kulturne dediščine je temelj kulturnega razvoja in osrednja poteza lokalne identitete tudi v času, ki ga živimo. Kulturni utrip, ki je v veliki meri vezan na starosvetnost običajev in tradicije, boste pri nas začutili kamor boste stopili. Povsod vas bosta spremljala tipičen naglas in značilna kulinarika, obdajala vas bosta kulturna krajina in duh rokodelstva, preseneti vas lahko domača pesem, pravi kulturni zaklad pa vas pričakuje v stavbi z napisom »središče sveta«.

 

Koroška galerija likovnih umetnosti – središče sveta? 

Z bogato zbirko del sodobne likovne umetnosti vas pričakuje Koroška galerija likovnih umetnosti, leta 1957 ustanovljena kot Umetnostni paviljon. Ustanova se ponaša z več uspešno izvedenimi razstavami pod pokroviteljstvom Združenih narodov, mednarodnimi projekti in odmevnimi razstavami slovenskih in tujih umetnikov, kar danes galerijo umešča v širši mednarodni kulturni prostor kot referenčno kulturno institucijo. Vpeta je tako v nacionalne kot mednarodne mreže, na podlagi katerih gradi sodoben razstavni program in bogati že obstoječe vsebine, ter predstavlja pomembnega družbenega akterja, ki s svojim programom odpira aktualna vprašanja in izpostavlja vsebine, ki so v splošnem diskurzu večkrat zapostavljene.

Letošnje leto obeležujemo 100-letnico rojstva enega izmed gonilnih sil kulturnega razvoja Slovenj Gradca, akademskega slikarja Karla Pečka. Razstava »Pečkov Slovenj Gradec« je na ogled do 30. septembra. 

Namig: ob obisku povprašajte zakaj ravno to stavbo krasi napis »središče sveta«! 

 

 

Zakaj ravno Slovenj Gradcu pripada naziv »mesto glasnik miru«?

Koroška galerija likovnih umetnosti pa ni odgovorna zgolj za kulturni razvoj mesta in celotne regije, temveč je tudi glavni »krivec«, da je Slovenj Gradec prejel zgoraj omenjen naziv. S prireditvami in razstavami pod pokroviteljstvom Združenih narodov, ki so zastopale humanistične vrednote in poudarjale pomen solidarnosti, se je izoblikovala specifična identiteta mesta, ki se je tudi daleč preko meja domovine uveljavilo kot mesto miru in mednarodnega sporazumevanja. Krona teh prizadevanj je listina, s katero je bil leta 1989 Slovenj Gradec uvrščen med častne nosilce naziva glasnik miru. Ideja mesta je promoviranje ideje manj nasilnega in bolj humanega sveta, sveta v katerem vlada strpnost in medsebojno spoštovanje, s čimer so izpolnjene zahteve za boljše razumevanje miru na podlagi pravičnosti in človekovih pravic.

Namig: ob raziskovanju mesta poiščite kip svetovno znanega aktivista, zagovornika miru. 

 

 

Še eden izmed nazivov mesta – zibelka rokodelstva

Ponekod ima rokodelstvo prizvok zgodovine, pri nas pa je le to še vedno vpeto v vsakdanje življenje. Najsi gre za nadaljevanje družinske tradicije ali za kreativno izražanje, rokodelstvo je del naše identitete in ponosno ohranja nostalgijo nekdanje kulture bivanja. 

Obrtniki se ukvarjajo s kovaštvom, do katerega se je vedno gojil poseben način spoštovanja zaradi dela z ognjem, z mojstrskim oblikovanjem usnja, izdelavo izdelkov iz taljenega stekla ali gline, z obdelavo lesa, lectarstvom, svečarstvom in medičarstvom ter številnimi drugimi rokodelskimi umetnostmi. 

Namig: rokodelske izdelke si lahko ogledate v Andeškem hramu, pred njim je na ogled tudi stalna razstava ene izmed obrti. Če pa v mestu sledite vonju po medu, boste zagotovo iz Slovenj Gradca odšli s številnimi dobrotami.

Prizvok nostalgije ohranjajo tudi legende

Ste vedeli, da je slovenjgraško kotlino nekoč zapolnjevalo jezero? Po legendi bi se naj graščakova hči večkrat peljala iz grada Gradišče na Grad nad Starim trgom, ki sta nekdaj stala ob jezeru. Nekega dne pa je hči na tej poti utonila. Ker jo je graščak na vsak način želel najti, je dal izdolbsti prekop, da je voda odtekla. Kjer so našli dekletovo truplo, je dal njen oče sezidati cerkev, predhodnico sedanje župnijske cerkve svete Elizabete.

Kdo ve ali je v vsem tem kaj resnice, zagotovo pa so legende pomemben del nesnovne kulturne dediščine in izrednega pomena za ohranjanje lokalne identitete. 

Namig: Če vas zanima še kakšna legenda, lahko v Turistični pisarni Slovenj Gradec kupite knjižico Legendi o Uršlji gori ali knjigo Krono, kruh in vrtnice, kjer boste lahko prebrali številne legende, povezane s sv. Elizabeto. 

 

 

Naj vas prevzame čar kulture našega mesta.